Šivanje in krojenje postajata dve veščini, ki jo v današnjem času obvlada vse manj ljudi. Razlog za to je verjetno predvsem to, da se tega znanja v zadnjih letih ni pretirano cenilo in da se je veliko tekstilnih podjetij zaprlo ali preselilo v tujino. Vendarle pa se v zadnjem času ponovno kaže potreba in pomen te obrti. Tečaje šivanja tako še zdaleč ne obiskujejo le starejše generacije, temveč vse več mladih, ki želijo ohraniti to obrt tudi za v prihodnje.
Na tečaju si udeleženci pridobijo osnovno znanje iz področja šivanja. Tako spoznajo šivalni stroj, pri čemer se tisti, ki lastnega šivalnega stroja še nimajo, lahko šivanja učijo na stroju, ki si ga sposodijo na tečaju. Na tak način se udeleženci naučijo osnov šivanja in nekaj osnovnih pravil pri popravljanju oblačil – krajšanja in krpanja. Tečajniki se spoznajo z vsemi strojnimi vbodi ter kdaj jih uporabljati. Poleg šivalnega stroja tako tečajnik potrebuje še sukanec, bombažne krpice, škarje, paralico, stara oblačila, na katerih se uči… Sledi spoznavanje osnov šivanja, kamor sodijo ožanje, krajšanje, šivanje zadrg, delanje robov, ipd. Tečajniki se naučijo tudi spenjanja in pomerjanja oblačil. Na koncu se tečajniki na takem tečaju naučijo tudi šivanja nekaterih preprostih izdelkov, kot so na primer prti. Naučijo se delati všitke, rokave, ipd.
Cene tečajev se seveda razlikujejo od tečaja do tečaja, sama vsota, ki jo morajo udeleženci poravnati, pa je odvisna tudi od tega, koliko je tečajnikov. Če je skupina manjša, na primer do okoli 5 oseb, se lahko cena 10 ali 15-urnega tečaja giblje tudi okoli 130 evrov.
Nekateri tečaji ponujajo tudi učenje »patchworka« – to je ustvarjalna dejavnost, pri kateri se udeleženci spoznajo s tremi osnovnimi tehnikami: aplikacija, kvadrat in jelly-rolls oziroma izdelava motivov s trakovi. V tem delu tečaja se tečajniki naučijo izdelati pogrinjek, odejo ali okrasno blazino. Seznanijo se še z ročnim in strojnim prešivanjem ter sestavljanjem likov v enote. Na koncu znajo izdelati tudi zaključni rob.
