Tečaj filmske in gledališke igre je namenjen tako za tiste, ki se želijo z igranjem ukvarjati zgolj ljubiteljsko in za zabavo kakor tudi za tiste, ki si želijo (ali pa se že) z igro ukvarjati bolj resno in profesionalno. Za obiskovanje tovrstnega tečaja se pogosto odločijo tudi mnogi tisti, ki želijo opravljati sprejemne izpite na igralskih akademijah pri nas ali v tujini. Tečaj filmske in gledališke igre običajno ponuja raznolik program, zato ga lahko obiskujejo tisti, ki še nimajo nobenih izkušenj z igranjem in bi si jih želeli na tečaju pridobiti, kakor tudi tisti, ki izkušnje z igranjem in odri že imajo. Z obiskovanjem tečaja se je mogoče učinkovito znebiti tudi treme, s katero se sreča marsikdo pri javnem nastopanju.
Tečaja se lahko udeležijo tudi vsi tisti, ki jih igra zanima iz vidika pisanja scenarijev in režije. Čeprav se na tečaj prijavijo mnogi, ki se z igro nikoli v življenju ne nameravajo ukvarjati profesionalno, pa je tak tečaj dovolj strokoven, da lahko veliko pripomore tudi kot del priprave na sprejemne izpite ali na razne gledališke/filmske avdicije. Tečaj za mnoge igralce pomeni začetno stopnico na njihovi profesionalni igralski poti.
Tečaj običajno poteka v manjših skupinah, saj je le na ta način mogoče, da se pedagogi posvetijo vsakemu tečajniku posebej. Vsakega tečajnika tako pedagogi poznajo, ga aktivno spremljajo, usmerjajo in mu svetujejo, kaj še lahko izboljša. Nekatere šole, ki izvajajo tečaj filmske in gledališke igre, imajo svoja vrata odprta skozi vse leto, druge le med šolskim letom (september-junij), nekateri tečaji pa so poletni. Obstajajo tudi intenzivni tečaji, vikend seminarji, ipd. Običajno eno srečanje traja dve do tri ure. Tečajnikom je na voljo začetni ali nadaljevalni tečaj (1, 2). Tečajniki se na začetku navadno učijo in spoznajo z igralskimi pristopi, z vživljanjem v vloge, razliko med filmsko in gledališko igro, poklicem igralca, ipd., šele nato pa svoje znanje uporabijo tudi konkretno na odru – v igrani predstavi.
Tečaj običajno vodijo akademski igralci, člani raznih igralskih zasedb in ansamblov, igralci, ki delajo v mestnih gledališčih, akademski režiserji, igralci, ki so nastopali v filmih, itd. Poleg igralskega znanja imajo mentorji običajno tudi dovolj pedagoškega znanja in znajo svoje veščine ter znanje prenašati na tečajnike. Cilj mentorjev je tečajnike usposobiti za umetniško prepričljivo in verodostojno igro. V Sloveniji tovrstne tečaje izvajajo različne šole, mentorji in društva.
