Danes ni nič nenavadnega več, če se dijaki, po uspešnem zaključku srednješolskega izobraževanja, spogledujejo s tujino. Mnogi pa se na študij v tujino odpravijo tudi kasneje, ko pri nas že zaključijo študij ali pa, ko se tekom življenja želijo dodatno izobraziti. Študij v tujini nedvomno ima določene prednosti, na primer nova poznanstva, spoznavanje novih kultur in načinov življenja, utrjevanje jezika, nabiranje novih znanj in življenjskih izkušenj in še bi lahko naštevali. Tovrsten študij pomeni tudi odlično referenco za prihodnje iskanje dela – tako v primeru, če delo iščete v tujini kakor doma. Za študij v tujini mora oseba izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje izobraževalna institucija, na katero se želi prijaviti. Med takšne pogoje lahko sodijo: splošna matura, posebni sprejemni izpiti, znanje jezika, ipd. Ko se nekdo odloča za študij v tujini, se lahko prijavi na več tujih izobraževalnih institucij, nato pa počaka, da ga te obvestijo o uspešnosti njegove prijave. Ko izbere želeno, jo obvesti o svoji izbiri, ostalim pa odgovori, da se tja nima namena vpisati. Tako namreč sprosti mesto za vpis ostalih študentov. Mogoč je tudi vpis hkrati na slovensko in na tujo fakulteto, pri čemer oseba nato izbere tisto, na katero se želi vpisati.
Običajno ima vsaka država ali celo posamezna univerza svoja določila in pravila o postopku prijave. Pomembno je, da začnemo s postopkom prijave zgodaj. Priporoča se, da se na prijavo pripravimo približno leto in pol pred načrtovanim pričetkom študija. Tako ima oseba dovolj časa, da poišče potrebne informacije o programih, izobraževalnem sistemu, postopku prijave, pomembnih rokih in dokazilih, ki jih je potrebno pri prijavi predložiti. Večino informacij je mogoče najti na spletu.
Programi in univerze
Podrobno se seznanite z vsebino in izvajanjem posameznih programov, zaželeno je tudi poznavanje delovanja univerze. Odločite se za tisto opcijo, ki najbolj pokriva vaše želje. Preden se odločite iskati ustrezen program, si pripravite seznam kriterijev, po katerih določeno institucijo oziroma program ocenjujete, da bo izbira lažja in pravilnejša. Takšni kriteriji so: vsebina programa, način podajanja, terensko delo, možnost raziskovalnega dela, praksa, ob-študijske dejavnosti, prisotnost med-kulturnosti in tujih študentov na določeni univerzi, ipd. Pomagati si je mogoče tudi z lestvicami, ki jih najdemo na spletu, s pomočjo katerih je mogoče preveriti, kam se določena univerza uvršča.
Portal Ploteus
Na portalu so zbrane aktualne informacije o študijskih sistemih držav članic. V kolikor se nekdo želi izobraževati v evropski državi, ki ni članica EU, lahko informacije pridobi na spletni strani Eurydice. V kolikor bi oseba želela izobraževanje nadaljevati v neevropski državi, je to moč najti na spletni strani mednarodnega združenja univerz.
Akreditacija študija
To, da je nek program ali študij akreditiran, pomeni, da je javno veljaven. To bi moral biti za iskalce študija v tujini osnovni pogoj pri vrednotenju in iskanju študija, ki je priznan v Sloveniji. Akreditacijo določene izobraževalne institucije lahko preverimo neposredno na instituciji ali pa na tuji pristojni državni instituciji (ministrstvo za izobraževanje na primer). Akreditacije se preverja tudi s pomočjo pisarne ENIC NARIC.
Prijave in roki
Najbolj točne podatke o prijavah in časovnih rokih je mogoče najti na spletni strani univerze, na katero bi se želeli prijaviti. Pri tem je potrebno biti posebno pozoren, saj so lahko roki za tuje študente drugačni, kakor roki za domače.
Morebitni sprejemni izpiti ali testi
Preden se odločite za neko univerzo, se pozanimajte tudi, ali je za vpis nemara potrebno opravljati tudi dodatne teste (npr. jezikovne, sprejemne, ipd.). Sprejemni izpiti so stalnica pri umetniških programih in pri medicini, pogosti pa so tudi pri študiju v ZDA.
Zahtevana dokumentacija
Med takšno dokumentacijo lahko sodi: potrdilo o šolanju in uspehu (overjeno in prevedeno), priporočila profesorjev, motivacijsko pismo, itd.
Možnosti financiranja študija v tujini
Ker je študij v tujini plačljiv, se pred vpisom pozanimajte o možnostih financiranja, v obliki štipendij (doma ali v tujini), posojil, možnost zaslužka z delom v tujini (ob študiju), ipd.
Stroški pred in med študijem v tujini
Sem sodijo: potni stroški, stroški nastanitve, hrane, šolnina, zavarovanje, prevodi, stroški izpitov in prijav, ostali stroški življenja na tujem. Pri ocenjevanju stroškov je potrebno upoštevati vsa leta trajanja določenega študijskega programa.
Ko zberemo vse informacije in se odločimo za določen študijski program in univerzo, je potrebno najprej opraviti vse zahtevane izpite, zbrati in overiti pa je potrebno tudi vsa prevajana dokazila, ki se priložijo prijavi. Običajno morajo kandidati pridobiti tudi priporočila. Že pred odhodom je treba poskrbeti za oddajo vloge za sredstva (npr. štipendijo). Ko kandidat izve, ali je na določen študij sprejet, je potrebno urediti še vizo (če je ta zahtevana) in zavarovanje (odvisno od države). Pred odhodom mora kandidat poskrbeti še za namestitev, pot do kraja študija, ipd.
Da bi bil študij v tujini dostopnejši, so na voljo domače in tuje štipendije. Pri tem je ključno, da kandidat spremlja razpise in pravočasno odda prijave za določeno štipendijo. Pri nas se je mogoče prijaviti na: Zoisovo štipendijo, državno štipendijo, štipendijo za dodiplomski in podiplomski študij v tujini (Javni sklad RS za razvoj kadrov), štipendija Ad futura, kadrovska štipendija in druge. Včasih so določene štipendije združljive, zato je potrebno preveriti tudi to.
Tuj naslov, ki ga študent pridobi na študiju v tujini, je v RS mogoče uporabljati v izvorni obliki, brez prevajanja. Pri slovenskem centru ENIC NARIC je po zaključeni izobrazbi v tujini moč oddati vlogo za vrednotenje izobraževanja, ki sicer ni obvezno, je pa takšno mnenje lahko v pomoč pri dokazovanju stopnje izobraževanja. Stopnja se izkazuje z izvirnikom listine o izobraževanju. Tuje listine je za uporabo v Sloveniji potrebno legalizirati (t.i. apostille).
