Študij psihoterapije je bilo pri nas prvič mogoče vpisati v šolskem letu 2013/2014. Gre za novo študijsko smer – psihoterapevtska znanost, ki jo organizira in izvaja zasebna fakulteta: Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (FPZ SFU). Fakulteta je povezana z Avstrijo, kjer ima psihoterapijo tudi zaradi Freuda precej daljšo tradicijo kot pri nas. Na Dunaju so leta 2005 ustanovili prvo fakulteto za psihoterapevtsko znanost na svetu.
Študij psihoterapije v Ljubljani poteka po bolonjski shemi v dveh stopnjah. Prva stopnja je triletna, z njo pa bo diplomant pridobil naziv : bakalavreus oziroma bakalavrea psihoterapevtske znanosti. Druga stopnja je dvoletna – magisterij. Kdor bo želel opravljati tudi triletni doktorski študij, ga bo moral opravljati na Dunaju. Ker gre pri FPZ SFU za zasebno fakulteto, je študij psihoterapije plačljiv – na prvi stopnji študentje plačajo 4.600 evrov za študijsko leto (možnost odplačevanja po 270 evrov na mesec dalj časa), na drugi stopnji pa je cena 4.900 evrov (z možnostjo odplačevanja po 300 evrov mesečno). V letu 2013/2014 je fakulteta organizirala še enoletni neakademski študij propedevtike, pri čemer gre za uvodni študij psihoterapije in kateri je namenjen diplomantom drugih univerz. Tak program so doslej izvajali pri Slovenskem inštitutu za psihoterapijo (SIP) v Ljubljani.
Študij psihoterapije pomeni pridobivanje znanja o posebnih metodah o subjektivnem, katere lahko uporabimo za vplivanje na posameznikovo vedenje in čustvovanje. Namen takšnega vpliva je pomoč za razvijanje avtentičnega odnosa do sebe in drugih ljudi. Predavatelji in strokovnjaki iz področja psihoterapije opažajo povečano zanimanje za to vedo, kar pripisujejo večanju duševnih stisk ljudi in tudi pomanjkanju usposobljenih strokovnjakov, ki bi takšnim ljudem lahko pomagali. Kar 10 – 30% ljudi naj bi namreč v življenju doživljali razne stiske, ko potrebujejo pomoč psihoterapevta.
Pri nas je doslej okoli 200 ljudi, ki imajo poklicni naziv psihoterapevta. Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije pa naj bi en psihoterapevt prišel na tisoč prebivalcev. To pomeni, da je študij psihoterapije precej perspektiven, saj bi v okviru teh številk v Sloveniji potrebovali približno 2000 šolanih psihoterapevtov.
