Matura predstavlja formalen zaključek srednješolskega izobraževanja. Gre za državni izpit, s katerim dijaki zaključijo izobraževanje v srednjih šolah. Pri nas je matura lahko splošna in poklicna. Z maturo se torej ureja prehod med srednjo šolo in nadaljnjim šolanjem (univerza, visoka šola, višja šola). Maturo vsi dijaki/kandidati opravljajo pod enakimi pogoji, ob istem času (hkrati), po enakih pravilih in postopkih, enaka pa so tudi ocenjevalna merila.
Splošna matura obsega preizkus iz 5 predmetov, pri čemer so obvezni predmeti slovenski jezik, matematika in tuj jezik, dijak pa nato izbere še dva izbirna predmeta. Uspešno opravljena splošna matura je pogoj, da oseba lahko nadaljuje študij na univerzitetnih programih. Splošno maturo opravljajo dijaki gimnazij in tisti, ki opravijo maturitetni tečaj. Dijak, ki uspešno opravi splošno maturo, na ta način pridobi uradno priznano srednjo izobrazbo in tudi možnost vpisa na katero koli smer univerzitetnega ali strokovnega študija. Splošna matura tako sistemsko ureja prehod med srednjo šolo in univerzo, povečini brez dodatnih preizkusov znanja na univerzah (izjeme se npr. nekatere umetniške smeri na univerzah, ki zahtevajo sprejemne izpite). Splošno maturo kandidati opravljajo v spomladanskem ali jesenskem roku. Pogoji za opravljanje splošne mature so, da kandidat uspešno konča četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj, če pa ne izpolnjujejo tega pogoja, pa mora biti v letu, ko opravlja splošno maturo, star najmanj 21 let.
Poklicno maturo opravljajo dijaki tehniških srednješolskih programov. Poklicna matura obsega 4 predmete –slovenski jezik, matematika ali tuj jezik, strokovni predmet in seminarska naloga/projekt. V kolikor dijak uspešno opravi še peti predmet, mu to omogoča, da se lahko vpiše tudi na nekatere univerzitetne smeri. Uspešno opravljena poklicna matura pomeni, da si kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo in je usposobljen za visokošolski študij. Poklicno maturo kandidati vsako leto opravljajo v treh rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem. Poklicno maturo lahko opravljajo kandidati, ki so uspešno končali 4-letni srednješolski strokovni program ali 2-letni poklicno-tehniški program. K opravljanju poklicne mature lahko pristopijo tudi kandidati, ki so zaključili gimnazijo in opravili poklicni tečaj ter vsi drugi, ki so opravili mojstrski izpit.
Ključna razlika med obema oblikama mature je v tem, da se je z uspešno zaključeno splošno maturo mogoče vpisati na kateri koli študijski program, torej višješolske, visokošolske in univerzitetne programe. Z opravljeno poklicno maturo se kandidati lahko vpišejo le na višješolske in visokošolske, ne pa tudi na univerzitetne študijske programe. Če nekdo opravi poklicno maturo in želi šolanje nadaljevati na univerzitetni ravni, to lahko stori tako, da ob poklicni maturi opravlja še izpit iz posameznega predmeta iz splošne mature. Velika večina univerzitetnih programov omogoča vpis z opravljeno poklicno maturo in izpita iz predmeta splošne mature, ne pa vsi. Glede na želen univerzitetni program si kandidat izbere predmet, ki ga opravlja iz splošne mature – različni univerzitetni študijski programi namreč zahtevajo opravljanje različnih predmetov, kar je razvidno iz vsakoletnega razpisa za vpis.
