Erasmus izmenjava je študijska izmenjava v tujini, ki predstavlja dobro izkušnjo za študenta in odlično odskočno desko za njegovo morebitno zaposlitev v tujini. Preden se študent odpravi na izmenjavo, se mora dobro pozanimati o sami prijavi in poteku. Pomemben podatek je predvsem podatek o pogojih za uspešen študij na posamezni fakulteti. Pozanimati se velja tudi o jeziku, v katerem bodo potekala predavanja. Pogosto se namreč zgodi, da se študent odloči za fakulteto, kjer se od študentov pričakuje znanje določenega tujega jezika, ki ga študent ne zna in ima zato lahko veliko težav. Pred odhodom na izmenjavo, se morajo študentje pozanimati tudi o nastanitvah, finančni pomoči (štipendija, itd.), dostopnosti študijske literature, ipd. Nujno je pred izmenjavo preveriti tudi, katere od obveznosti, ki jih študent opravi v tujini, se priznajo na matični fakulteti.
Študentom so na voljo programi Erasmus+ in Erasmus Mundusa ter tudi program CEEPUS in razne bilateralne štipendije.
Prednosti:
Slabost:
Informacije o Erasmus izmenjavi je mogoče pridobiti iz različnih virov:
Osnovni pogoj za program Erasmus+ (izmenjava za namen študija v tujini) je, da je študent vpisan v vsaj drugi letnik dodiplomskega študija. Če se študent prijavlja na izmenjavo za namen prakse, potem ta pogoj zanj ni obvezujoč, ampak se lahko v takem primeru na izmenjavo odpravi že v prvem letniku. Prav tako je pogoj tudi to, da je matična fakulteta ali univerza nosilka univerzitetne listine Erasmus. To sta osnovna in glavna pogoja, vse dodatne pa določi matična fakulteta sama. Pogosto so pomembni faktorji še ocene in obštudijske dejavnosti. Preden študent odide v tujino, je potrebno podpisati študijski sporazum. V kolikor se študent prijavlja na bolj priznane univerze, lahko pričakuje, da so kriteriji za sprejem strožji.
Vsak študent gre lahko na izmenjavo na vsaki stopnji študija (dodiplomski, magistrski, doktorski), torej večkrat, za največ 12 mesecev.
Preden študent odide na izmenjavo podpiše študijski sporazum. Ta jasno določa obseg in obliko obveznosti, ki jih mora študent na izmenjavi opraviti (število ur, izpitov in seminarjev). V sporazumu so določene tudi vsebine, ki jih študent na tuji ustanovi izbere. Večina opravljenih izpitov na izmenjavi je študentom priznana in jim jih ni potrebno ponovno opravljati na matični ustanovi. Na izmenjavo pa gre študent lahko tudi z namenom pisanja diplomske naloge, kar mora biti zapisano v študijskem sporazumu.
Za izmenjavo v tujini lahko študentje pridobijo tudi finančne pomoči in štipendije za spodbujanje mobilnosti:
